Danes je 23.11.2024
Input:

Ur. l. RS 460/2017, Zakon o osebni asistenci, z dne 13.11.2021

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
ZAKON
O OSEBNI ASISTENCI
(ZOA)



Zadnja sprememba
Številka
Veljavno od
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci
1403/2018
13.11.2021
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ureja pravica do osebne asistence in način njenega uveljavljanja, z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) na vseh področjih življenja enake možnosti, večjo neodvisnost, aktivnost in enakopravno vključenost v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).
2. člen
(definicija osebne asistence)
(1)  Osebna asistenca po tem zakonu je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo.
(2)  Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje. V primeru nezmožnosti upravljanja z lastno asistenco, naloge uporabnika prevzame njegov zakoniti zastopnik.
(3)  Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji in obvezna prisotnost pri uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.
(4)  Uporabniku je zagotovljena prosta izbira izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta.
3. člen
(načela osebne asistence)
Pri načrtovanju in izvajanju osebne asistence se upoštevajo naslednja načela:
-  spoštovanje dostojanstva in neodvisnosti uporabnika;
-  pravica do svobode izbire in odločanja med postopkom uveljavljanja pravice do osebne asistence in njenim izvajanjem;
-  omogočanje vključenosti v družbo;
-  individualna obravnava;
-  zagotavljanje enakih možnosti ter dostopnosti.
4. člen
(naloge države)
Država je dolžna:
-  načrtovati razvoj osebne asistence in razvijati dejavnost, jo usklajevati z drugimi področji socialne varnosti in sprejemati ustrezne zakonske podlage;
-  zagotavljati pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost, učinkovitost in racionalno organiziranost storitev osebne asistence na območju Republike Slovenije;
-  zagotavljati pogoje za izobraževanje in usposabljanje;
-  zagotavljati sredstva za financiranje postopka za uveljavljanje pravice do osebne asistence in izvajanje osebne asistence.
5. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
(1)  V postopku uveljavljanja pravice do osebne asistence se uporabljajo določbe